To so plastične makete v merilu, ki zahtevajo sestavljanje in barvanje. Ne vsebujejo barv in lepil, razen če je navedeno drugače.
Opis
26. septembra 1993 je mladi in navdihujoči dirkač Tetsuya Harada dodajal zadnje podrobnosti svojemu stroju na dirkališču Jarama, tik pred zadnjo dirko sezone. To bi ga naredilo za prvega japonskega svetovnega prvaka po letu 1977.
Njegov najbližji tekmec, Loris Capirossi, je bil pred to zadnjo dirko v vodstvu po točkah, vendar ga je med dinamičnim bojem za naslov 250cc GP2 spremljala smola. Čeprav je bila to Haradova prva sezona v svetovnem prvenstvu, je zadnjih nekaj sezon tesno sodeloval z Yamaho pri izpopolnjevanju dirkalnika TZM, kar mu je leta 1992 omogočilo osvojitev naslova prvaka vse Japonske. Yamaha TZ250M iz leta 1993 je uporabljala 249cc tekočinsko hlajen V-twin motor, zmožen 94 konjskih moči. Njegov sistem indukcije z lamelami v ohišju ročične gredi je bil kombiniran z elektronsko krmiljenim sistemom izpušnih ventilov. Zelo prefinjen menjalnik s šestimi prestavami je uporabljal elektronski sistem za prestavljanje, ki je odpravil uporabo sklopke in zmanjšal dirkaške obremenitve.
Ta izjemen pogonski agregat je bil nameščen na Yamahin izjemno tog aluminijast okvir s škatlastim prerezom, ki je omogočal nastavitve kota krmiljenja. Zadnje vzmetenje je bilo prav tako iz aluminija s škatlastim prerezom, da je lahko preneslo ogromno moč in oprijem. Motor se vozi na Marchesini ulitih magnezijevih platiščih, opremljenih z Dunlop radialnimi pnevmatikami. Vrhunska zavorna moč je bila dosežena s sprednjimi Brembo in zadnjimi Nissin zavornimi sistemi.
O modelu
Vitka oblika Ducatijevega slavnega L-Twin motorja je natančno reproducirana, ločeni deli za prikaz komponent, kot je suha sklopka, pa modelu dajejo večjo realističnost.
Deli motorja in oklepa so na okvir pritrjeni s priloženimi kovinskimi vijaki.
Sprednje in zadnje dirkalne pnevmatike za suho stezo so izdelane iz trdne sintetične gume.
Priloženo tudi dirkalno stojalo.
